Naši projekti

//Naši projekti
Naši projekti 2017-07-12T14:11:59+00:00
Projekt je potekal od maja 2014 do maja 2016. Gostje projekta: Lidija Kodrič, Andrej Veble (Buldožer), Alfi Nipič, Preporod, Division, Stari pes, Leonart, The Sticky Licks.

Identifikacija problematike

Maribor je dolga leta slovel kot jugoslovanski Liverpool zaradi podobne navezave prisotnosti težke industrije kot dela vsakdana in ustvarjalnega momenta, ki ga je to mesto ustvarjalo.

Mesto je konec 60. in nato v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na področju zabavne rock in popevkarske glasbe (in kasneje v 80. na področju novovalovske glasbe) lansiralo številne markantne ustvarjalce. To niso bili samo lokalno pomembni ustvarjalci, ampak so premikali meje in razbijali tabuje na področju celotne Jugoslavije in tudi širše.

Glasba je veliko pripomogla k rapidnim družbenim in političnim spremembam, hkrati pa je dajala izrazito identiteto mestu Maribor. Razpad bivše države je povzročil tektonski premik družbenega in političnega življenja, mariborska industrija je razpadla, počasi pa je pričel usihati tudi ustvarjalni moment. Glasbena scena je potrebovala kar kakšnih 15 let, da si je ponovno opomogla in da je sedaj ponovno opaziti mladino, ki ustvarja glasbo. Maribor je v tem času od osamosvojitve uspel popolnoma zgubiti identiteto.

Nagle družbene spremembe so glasbo postavljale v kontekst, ko je morala biti generator teh sprememb. 60. in 70. leta so razbila veliko tabujev in povzročila določene družbene spremembe. V 80. je prišel čas, ko so zahteve po političnih spremembah bile neustavljive in bistven del tega je postalo novovalovsko gibanje.

Novovalovsko gibanje je preziralo starejše glasbene ustvarjalce, nastala je popolnoma nova scena z novimi izvajalci, ki so zahtevali spremembe, stvaritve preteklosti pa so postale nepomembne. Prišla je nova država, s tem pa je novovalovsko gibanje izgubilo zagon. Popevkarstvo je sicer ohranjalo tisto starejše občinstvo, pri mlajših pa neupravičeno doživljalo prezir.

Današnja generacija nima osnovnega pojma, kateri ljudje so postavljali temelje mariborske glasbene scene, ti ustvarjalci so preprosto izginili iz družbene zavesti Mariborčanov.

V mestu živimo različne generacije, pa če se osredotočimo le na glasbene ustvarjalce in ljudi, ki jih glasbeno ustvarjanje pritegne, kar hitro ugotovimo, da glasbeni ustvarjalci iz različnih generacij ne vedo eden za drugega, ne vedo, kaj so ustvarjali oziroma kaj ustvarjajo. Hitre družbene spremembe v zadnjih desetletjih so prinesle nerazumevanje med generacijami. Posledično štafetna palica nikdar ni bila predana.

Namen projekta

Pretekli projekti KUD Coda so pokazali moč glasbe pri medgeneracijski komunikaciji, zato želimo s projektom Urbani superheroji to idejo nadgraditi na lokalni ravni. Namen projekta je skozi skupno simbolno jedro povezati lokalne mariborske glasbene ustvarjalce iz treh različnih sfer:

• glasbeni ustvarjalci iz časa jugoslovanskega Liverpoola – legende nekega drugega, že malce pozabljenega časa,

• glasbeni ustvarjalci današnjega časa – med ponovno razvijajočo se mariborsko sceno najdemo kvalitetne in markantne ustvarjalce,

• učenci KUD Coda kot predstavniki prihajajočega roda ustvarjalcev.

Cilj je, da legende nekega drugega časa na simboličen način predajo štafetno palico. Sedaj je čas novih ustvarjalcev, novih idej, nove kreative in zelo pomembno je, da se sedanji ustvarjalci zavedajo ljudi, ki so postavljali temelje mariborske glasbene scene in ki so v svojem času soustvarjali identiteto mesta Maribor in njegovih prebivalcev.

Koncept projekta je povezati ustvarjalce iz vseh treh sfer v program skupnega muziciranja in odrskega nastopanja.

Pomembno je, da se glasbeno izročilo generacije ustvarjalcev 60. in 70. let prenese na mlajše generacije. Tradicija, kot je Ezl ek, bo brez prenosa izginila skupaj z ustvarjalci, izročilo se bo pozabilo. Izročilo skupaj z Ezl ekom je treba ohraniti z medgeneracijskim prenosom na mlajšo generacijo.

Končni cilj je, da glasba ponovno postane del identitete Maribora. Na ta način se bomo vsi dokazali kot superheroji.

Projekt je potekal med decembrom 2012 in septembrom 2013. Gostje projekta: Urška Majdič, 6pack Čukur, Dweal, Elvis Jackson, Tide, Happy ol’McWeasel, Recycleman, Gušti.

Namen projekta je bil idejo generacijskega sodelovanja, ki je vsebovana v programu Skupinska igra, razširiti z idejo medgeneracijskega sodelovanja.

Projekt je vseboval idejo povezovanja mladih in starejših glasbenikov, izmenjavo njihovih izkušenj ter pogledov na glasbo. To je bilo osnovano na dveh komponentah:

· „Komponenta 1“: veliko staršev udeležencev glasbenih delavnic je aktivnih ali neaktivnih glasbenikov oziroma imajo neko glasbeno znanje.

· „Komponenta 2“: snovalci programov so zaradi svojega dolgoletnega delovanja na področju glasbe v stikih z vidnimi glasbeniki slovenske glasbene scene. Izhajamo iz predpostavke, da mladina te glasbenike prepoznava kot svoje vzornike.

Koncept projekta je bil, da se starše naših učencev in vidne slovenske glasbenike pritegne v program skupnega muziciranja in odrskega nastopanja z udeleženci naših rednih programov. Program je temeljil na kakovostni slovenski avtorski glasbeni produkciji in je imel namen brisanja razlik in izmenjavnja izkušenj med ‘mladimi in starimi’ (medgeneracijsko povezovanje), aktivno preživljanje prostega časa, dvig motivacije do glasbenega udejstvovanja pri naših učencih in dvig nivoja odnosa do glasbe, glasbenega izobraževanja in glasbenega ustvarjanja.

S projektom smo želeli prenesti sporočilo, da glasba ni kar neka zafrkancija (če seveda želiš biti dober in uspešen), zaradi katere te občudujejo sošolci in sošolke, ampak je to obširna sfera, ki zahteva ogromno dela, discipline, samokontrole, učenja novih, neznanih stvari, zaradi česar pa si na koncu nagrajen z najbolj ekstatičnim možnim občutkom (igranja na koncertu ali pa le vaje doma v sobi, ko ti je končno uspelo nekaj zvaditi do konca) in z najboljšim in najbolj univerzalnim (pan-kulturnim, pan-generacijskim) načinom komunikacije in izražanja. Tako pri mladih glasbenikih kot pri ne-glasbenikih smo skušali poiskati in spodbuditi spoštljiv odnos do ustvarjanja glasbe.

V okviru projekta smo izvedli štiri koncerte v Mariboru. Prvi trije koncerti so bili klubskega tipa, izvedeni v Jazz klubu Satchmo in Klubu MC v Pekarni, zadnji koncert oz. zaključna prireditev, pa je bila izvedena na ŠTUK-u.

Projekt se prične junija 2017. 

Tolminski sir, kranjska klobasa in idrijski žlikrofi. Mar nimamo vsi radi kakovostnih domačih izdelkov, ki k sreči zasedajo že velik del trgovskih polic in se upravičeno kitijo z nazivi ‘Kakovost iz Slovenije’ ali pa ‘Lokalna kakovost’? Kako pa je s slovensko glasbo? Smo tudi na tem področju tako izobraženi in ponosni, da prihajamo iz te male državice?

Radijske postaje imajo po novem še strožje kvote za predvajanje slovenske glasbe, Ministrstvo za kulturo na razpisu podeljuje sredstva za nastanek nove domače produkcije in s Seznamom novih skladb spodbuja mlade avtorje. Vsi napori, da bi pogosteje posegli po ploščah ali posnetkih slovenskih ustvarjalcev, bodo prej ali slej zaman, v kolikor ne bomo pričeli spodbujati izvajanja in nastajanja slovenske glasbe, ki bi ji lahko poslušalci prisluhnili.

Zato smo se Codovci odločili, da naredimo prvi korak naprej. Zasnovali smo projekt Kakovost iz Slovenije. Redne junijske in decembrske produkcije bodo tako dopolnjevali projektni koncerti, ki jih bo v celoti sestavljal slovenski repertoar, in sicer v obliki pregleda največjih uspešnic od 2017 do vključno slovenske popevke v 60-ih po desetletjih.