Namesto da bi se ukvarjali z zapisom spominov na še en nepozaben (Z)mešani festival, vam moramo povedati nekaj še bolj zmešanega. Kulturi, športu, sociali in mladini se v mestu na severu te male domovine slabo piše. V mesecu in pol po sprejetju občinskega proračuna se je v njem nenadoma pojavila luknja, ki jo moramo zdaj krpati vsi našteti programi, ki temu mestu dajemo pomen, smisel in življenje. Medtem ko projekti, kot so brv, mednarodna šola za bogate, OFEM itd. veselo tečejo dalje oziroma so že tik pred otvoritvijo.
KUD Coda je prejemnik programskih sredstev MOM na področju kulture. Ta sredstva smo si s trdim delom in angažmajem zagotovili že v lanskem letu. Smo na polovici 2023. Nihče od izvajalcev programov za to leto ni dobil niti centa sredstev, ki jih občina mora namenjati za tovrstne dejavnosti. Smo pa dobili ponudbo, da podpišemo pogodbo z 20 % znižanjem sredstev, kar se sicer proti napovedanim 40 % rezom sliši sanjsko, a saj vsi vemo, da gre pri tem le za dober PR. Ker smo kulturniki in kreativci še boljši v tem, vas vabim k nadaljevanju prebiranja naše zgodbe.
Kaj to pomeni za nas?
Vrat seveda ne bomo zaprli, se pa s pomanjkanjem že zagotovljenih sredstev lahko poslovimo od vseh dodatnih programov, ki jih izvajamo in nas delajo drugačne. S programskimi sredstvi financiramo (Z)mešani festival, Coda kavč brezplačne delavnice, priprave naših pevskih zasedb, decembrske koncerte, koncert ob materinskem dnevu in številna gostovanja, na katera nas povabijo organizacije iz naše skupnosti. Tukaj so še brezplačni spletni tečaji teorije glasbe in vsa pomoč, ki jo nudimo otrokom brez dostopa do glasbe ter nenazadnje tudi zaposlitev enega od naših mentorjev, ki ga bomo morali čez počitnice poslati na zavod. Si predstavljate, da morate svojemu zaposlenemu povedati, da ga (začasno) ne morete plačati? Si predstavljate, da morate učencem ob začetku novega šolskega leta povedati, da koncertov ne bo? Hudo je.
Kar smo obljubili, smo izpolnili. (Z)mešani festival je skupaj z večino zgoraj naštetih programov že za nami. Ker se držimo obljub in konec koncev pogodb, ki smo jih sklenili z glasbenimi izvajalci, ki si zaslužijo primerno plačilo. Tako kot si ga zaslužimo vse organizacije, ki za to mesto izvajamo pomembne programe. Potem pa je tu še Vetrinjc! Naš novi drugi dom, ki ga skrbno polnimo s programom za vse generacije.
Kaj to pomeni za Maribor?
Na tem mestu želim z vami podeliti izjavi dveh uglednih profesorjev, med katerima je prvi tudi zaprisežen Codovec, ki je dolga leta vihtel bas kitaro, v letošnjem letu pa v nesebično Vetrinjcu še varilni aparat. Hvala Andrej!
Izjava prof. dr. Andreja Natererja: “Kultura ni nekaj, kar lahko imamo ali pa ne. Kultura dela mesto različno od polja, gozda, ki imata sicer infrastrukturo, a le mesto ima kulturo in s tem vsebino, ki je nezamenljiva. Kultura predstavlja ključno prvino mesta in mesto kot občinska infrastruktura mora za to skrbeti. Obstaja kup pravnih aktov, ki opredeljujejo, kako mora to početi in financirati. Ponavadi občine to počnejo prek lastnih entitet ali pa izvajanje predajo nevladnim organizacijam. Če mesto slednjih ne financira, torej ne izvaja svojih temeljih nalog (med njimi skrb za kulturo v mestu) in/ali pričakuje, da bodo nevladne organizacije za to skrbele zastonj za mesto na lastne stroške. Ne znam se opredeliti, kaj je hujše, oboje pa je nesprejemljivo. Brez kulture se mesto degradira. V mestih brez vsebine imamo kriminal, droge, brezposelnost. Kultura je ključni del vsebine mesta, je zato tako obravnavana tudi v temeljnih aktih.”
Izjava prof. dr. Rajka Muršiča: “Že nekaj let spremljam izjemno spodbuden razvoj mladinskega sektorja v Mestni občini Maribor, ki temelji na podpori nevladnim mladinskih centrov ter sočasni skrbi za institucionalizirano delo z mladimi v javnem zavodu, ne da bi med njimi prihajalo do nepotrebnih trenj. V tem je bil doslej Maribor za zgled prestolnici, ki je skoraj v celoti prevzela nadzor nad mladinskim delom v mladinskih centrih. Ko smo pred dvema letoma izvedeli za načrte izpraznitve Pekarne, nas je zaskrbelo. Sedaj poka tudi na drugih za Maribor najvitalnejših kulturnih in umetniških šivih. Odrekanje podpore mestnim družbenim, umetniškim in kulturnim dejavnostim je barbarsko in povsem nepotrebno. Krivda za nastali kaos ni sistemska, ampak subjektivna, politična. Mestno vodstvo na čelu z županom je v nekem trenutku zaradi meni neznanih razlogov izgubilo kompas in, kot je sedaj videti, uničuje prav tisto, zaradi česar je bil Maribor vsaj v nekaterih segmentih življenja zgodba o uspehu. Maribor je bil prihodnost. In to prihodnost namerava župan mestu sedaj vzeti. V čigavem imenu?”
Kaj pa zdaj?
Mestno občino, mestne svetnike in vse preostale odgovorne odločevalce smo pozvali k pojasnilom in prevzemanju odgovornosti. Čakamo na njihov odziv, medtem pa se organizacije iz vseh področij povezujemo kot še nikoli. Ker se bojimo jeseni, še bolj pa leta 2024, ko lahko Maribor postane mesto duhov. Hvala vsem, ki nas pri poskusih ustavljanja uničevanja mesta podpirate, kot so to storili glasbeniki mariborskih zasedb na (Z)mešanem festivalu. Naj se minute, ko kultura molči, nikoli ne prevesijo v ure, dneve in leta!
foto: Jan Dolar